Na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 126/07 in 108/09) izdaja minister za okolje in prostor

 

P R A V I L N I K

o učinkoviti rabi energije

v stavbah

 

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi ter metodologijo za izračun energijskih lastnosti stavbe v skladu z Direktivo 31/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 153 z dne 18. 6. 2010, str. 13).

(2) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2006/96/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega pretoka blaga zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 81).

 

2. člen

(uporaba)

(1) Ta pravilnik se uporablja pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v najmanj 25 odstotkov površine toplotnega ovoja, če je to tehnično izvedljivo.

(2) Pri rekonstrukciji stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot 25 odstotkov površine toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela, pri investicijskih in drugih vzdrževalnih delih, ali če se gradi ali rekonstruira stavba z bruto tlorisno površino, manjšo od 50 m2, morajo biti dela izvedena tako, da so izpolnjene zahteve glede toplotne prehodnosti iz tabele 1 točke 3.1.1 tehnične smernice za graditev TSG-1-004 Učinkovita raba energije.

(3) Pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjujejo ali vgrajujejo novi sistemi v stavbi in pri vzdrževalnih delih na sistemih, podsistemih in njihovih elementih, se uporabljajo določbe 8. do 12. člena tega pravilnika.

 

3. člen

(področje uporabe)

(1) Ta pravilnik se uporablja za stavbe, razen za:

        stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij (CC-SI 124),

        rezervoarje, silose in skladišča (CC-SI 1252),

        nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),

        stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe (CC-SI 1272),

        nadstrešnice, javne sanitarije, zaklonišča ipd. (CC-SI del 1274),

        industrijske stavbe (CC-SI 1251), ki se ne ogrevajo ali klimatizirajo na temperaturo v prostorih, višjo od 12 ºC, ali katerih notranji viri toplote zaradi tehnoloških procesov nadomeščajo v času ogrevanja več kot polovico toplotnih izgub ali so v času ogrevanja praviloma odprte več kot polovico delovnega časa.

(2) Oznake CC-SI iz prejšnjega odstavka so oznake v skladu z uredbo, ki ureja uporabo enotne klasifikacije vrst objektov.

 

4. člen

(izrazi)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.    »cevni razvod« je podsistem, ki povezuje vir toplote s porabnikom, kot na primer ogrevalom, hranilnikom toplote ipd.;

2.    »energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje« je daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje, pri katerem je energija proizvedena iz obnovljivih virov ali prihaja iz obratov SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom;

3.    »faktor oblike« je razmerje med površino toplotnega ovoja stavbe in neto ogrevano prostornino stavbe (ƒo = A/Ve, (m–1));

4.    »generator toplote« je naprava za pretvarjanje energije vira v toploto;

5.    »generator hladu« je naprava za pretvarjanje energije vira v hlad;

6.    »javna stavba« je nestanovanjska stavba z bruto tlorisno površino, večjo od 250 m2, katere gradnja, rekonstrukcija ali izvedba vzdrževalnih del je vsaj delno financirana iz javnih sredstev, in katere investitor je zavezan naročanju gradnje v skladu z  zakonom, ki ureja javna naročila;

7.    »klimatski sistem« je kombinacija elementov, ki zagotavljajo obdelavo zraka, pri kateri je temperatura zraka regulirana in se lahko zniža, lahko tudi v kombinaciji z regulacijo prezračevanja, vlažnosti in čistoče zraka;

8.    »količnik specifičnih transmisijskih toplotnih izgub« je razmerje med količnikom transmisijskih toplotnih izgub stavbe HT in celotno zunanjo površino stavbe A (H'T, (W/(m2K));

9.    »letna potrebna toplota za hlajenje stavbe« je potreba po hladu, ki ga je treba v enem letu dovesti v stavbo za doseganje projektnih notranjih temperatur v obdobju hlajenja, določena po standardu SIST EN ISO 13790 (QNC (kWh));

10.  »letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe«, je potreba po toploti, ki jo je treba v enem letu dovesti v stavbo za doseganje projektnih notranjih temperatur v obdobju ogrevanja, določena po standardu SIST EN ISO 13790 (QNH, (kWh));

11.  »letna primarna energija za delovanje sistemov« je celotna primarna energija, ki zajema letno primarno energijo sistema za ogrevanje in hlajenje, letno primarno energijo za delovanje sistema mehanskega prezračevanja v skladu predpisom ki ureja prezračevanje in klimatizacijo stavb, letno primarno energijo sistema za pripravo tople vode in letno primarno energijo sistema za razsvetljavo (kWh/a);

12.  »kondicionirana prostornina stavbe« je neto prostornina stavbe, ki jo obdaja površina toplotnega ovoja stavbe (Ve, (m3));

13.  »pasivni gradbeni element« je tehnični ukrep, namenjen preprečevanju ali zmanjšanju vstopa toplote v notranjost zaradi vpliva sončnega obsevanja v času potrebe po hlajenju prostora oziroma stavbe, izpostavljene sončnemu obsevanju;

14.  »povprečna letna temperatura zunanjega zraka« je za posamezno lokacijo določena s karto povprečne letne temperature in je dostopna na spletni strani: http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm, (TL (oC));

15.  »površina toplotnega ovoja stavbe« je zunanja površina dela stavbe s kontroliranim notranjim okoljem, skozi katero prehaja toplota ali hlad, določena po standardu SIST EN ISO 13789, v okolje (A (m2));

16.  »primarna energija« je energija primarnih nosilcev energije, pridobljena z izkoriščanjem naravnih energetskih virov, ki niso izpostavljeni še nobeni tehnični pretvorbi (Qp);

17.  »posamezni del stavbe« je del stavbe, nadstropje ali enota (stanovanje), zasnovan za samostojno uporabo, ki se lahko samostojno pravno ureja;

18.  »sistemi v stavbi« so sistemi, namenjeni ogrevanju in hlajenju, prezračevanju, pripravi tople vode in razsvetljavi stavbe, ter njihove kombinacije;

19.  »topla voda« je topla sanitarna voda oziroma topla voda, ki ustreza predpisanim zahtevam za pitno vodo.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve, energetike in gradbenih proizvodov, ter slovenski standardi, ki obravnavajo učinkovito rabo energije v stavbah in so navedeni na seznamu referenčnih dokumentov iz tehnične smernice.

 

5. člen

(tehnična smernica)

Tehnična smernica za graditev TSG-1-004 Učinkovita raba energije (v nadaljnjem besedilu: tehnična smernica) določa gradbene ukrepe oziroma rešitve za dosego zahtev iz tega pravilnika in določa metodologijo izračuna energijskih lastnosti stavbe. Uporaba tehnične smernice je obvezna.

 

6. člen

(robni pogoji)

Pri zagotavljanju učinkovite rabe energije v stavbah je treba upoštevati celotno življenjsko dobo stavbe, njeno namembnost, podnebne podatke, materiale konstrukcije in ovoja, lego in orientiranost, parametre notranjega okolja, vgrajene sisteme in naprave ter uporabo obnovljivih virov energije.

 

7. člen

(mejne vrednosti učinkovite rabe energije)

Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.    koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub skozi površino toplotnega ovoja stavbe, določen z izrazom H'T (W/m2K) = HT/A, ne presega:

,

kjer  pomeni brezdimenzijsko razmerje med površino oken (gradbena odprtina) in površino toplotnega ovoja stavbe. Za kriterije velja: 

        če je f0 < 0,2, se upošteva, da je f0 = 0,2,

        če je f0 > 1,0, se upošteva, da je f0 = 1,0;

2.    dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje QNH stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine Au oziroma prostornine Ve stavbe, ne presega:

        za stanovanjske stavbe: QNH/Au ≤ 45 + 60 f0 – 4,4 TL (kWh/(m2a)),

        za nestanovanjske stavbe: QNH/Ve ≤ 0,32 (45 + 60 f0 – 4,4 TL) (kWh/(m3a)),

        za javne stavbe: QNH/Ve ≤ 0,29 (45 + 60 f0 – 4,4 TL) (kWh/(m3a));

3.    dovoljen letni potreben hlad za hlajenje QNC stavbe, preračunan na enoto hlajene površine stavbe Au, ne presega:

        za stanovanjske stavbe: QNC/Au ≤ 50 kWh/(m2a);

4.    letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi Qp, preračunana na enoto ogrevane površine stavbe Au, ne presega:

        za stanovanjske stavbe: Qp/Au = 200 +1,1 (60 f0 – 4,4 TL) kWh/(m2a);

5.    ne sme biti presežena nobena od mejnih vrednosti, določenih v tabeli 1 točke 3.1.1 tehnične smernice.

 

8. člen

(arhitekturna zasnova)

Stavbo je treba zasnovati in graditi tako, da je energijsko ustrezno orientirana, da je razmerje med površino toplotnega ovoja stavbe in njeno kondicionirano prostornino z energijskega stališča ugodno, da so prostori v stavbi energijsko optimalno razporejeni, in da materiali in elementi konstrukcije ter celotna zunanja površina stavbe omogočajo učinkovito upravljanje z energijskimi tokovi.

 

9. člen

(toplotna zaščita)

(1) S toplotno zaščito površine toplotnega ovoja stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja je treba:

        zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega ovoja stavbe,

        zmanjšati podhlajevanje ali pregrevanje stavbe,

        zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda vodne pare, in

        nadzorovati (uravnavati) zrakotesnost stavbe.

 (2) Stavbe je treba projektirati in graditi tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po energiji za ogrevanje in hlajenje čim manjši in da toplotni mostovi ne povzročajo škode stavbi ali njenim uporabnikom.

 

10. člen

(ogrevanje)

Projektirani in izvedeni sistem ogrevanja stavbe mora ob najmanjših toplotnih izgubah zagotoviti takšno raven notranjega toplotnega ugodja, kot je določena s predpisi, ki urejajo prezračevanje in klimatizacijo stavb, oziroma je določena v projektni nalogi, če je ta strožja od predpisane. Energijsko učinkovitost ogrevalnega sistema se zagotavlja z izborom energijsko učinkovitih generatorjev toplote, načrtovanja in izvedbe energijsko učinkovitega cevnega razvoda, izbora nizke projektne temperature ogrevalnega sistema in njegovega uravnoteženja ter regulacije temperature zraka v stavbi, njenem posameznem delu ali prostoru.

 

11. člen

(hlajenje)

(1) S projektiranjem in vgradnjo pasivnih gradbenih elementov je treba zagotoviti, da se tudi v času sončnega obsevanja in visokih zunanjih temperatur zraka prostori v stavbi zaradi sončnega obsevanja ne pregrejejo bolj, kot je določeno za temperaturo zraka v skladu s predpisom, ki ureja prezračevanje in klimatizacijo stavb.

(2) Če z uporabo rešitev iz prejšnjega odstavka v stavbi ni mogoče zagotoviti predpisanega toplotnega ugodja, se sme projektirati in izvesti sistem intenzivnega nočnega hlajenja oziroma prezračevanja stavb in druge alternativne rešitve.

(3) Če z uporabo rešitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v stavbi ni mogoče zagotoviti predpisanega toplotnega ugodja, se sme projektirati in izvesti sistem za hlajenje stavbe. Energijsko učinkovit hladilni sistem se zagotavlja z izborom energijsko učinkovitih generatorjev hladu in pripadajočih elementov, energijsko učinkovitim razvodom, izborom ustrezne projektne temperature hladilnega sistema in njegovim uravnoteženjem ter regulacijo temperature zraka v stavbi, njenem posameznem delu ali prostoru.

 

12. člen

(prezračevanje)

(1) Če ni mogoče izvesti naravnega prezračevanja za doseganje kakovosti zraka v prostorih v skladu s predpisi, ki urejajo prezračevanje in klimatizacijo stavb, se sme projektirati in izvesti sistem hibridnega ali mehanskega prezračevanja.

(2) Energijska učinkovitost prezračevalnega sistema se zagotavlja z izborom energijsko učinkovitih naprav in pripadajočih elementov, energijsko učinkovitim razvodom, najmanjšo še potrebno količino zraka, uravnoteženjem sistema ter regulacijo kakovosti zraka v stavbi, njenem posameznem delu ali prostoru.

(3) Vgrajeni mehanski ali hibridni sistemi prezračevanja stavb morajo zagotoviti učinkovito vračanje toplote zraka.

 

13. člen

(priprava tople vode)

(1) Energijska učinkovitost sistema za pripravo tople vode se zagotavlja z izborom energijsko učinkovitih hranilnikov tople vode in pripadajočih elementov, energijsko učinkovitim razvodom, uravnoteženjem in regulacijo sistema v stavbi, njenem posameznem delu ali prostoru.

(2) Topla voda se praviloma zagotavlja s sprejemniki sončne energije ali alternativnim sistemom z uporabo obnovljivih virov energije.

 

14. člen

(razsvetljava)

Učinkovita raba energije za razsvetljavo se zagotavlja z naravno osvetlitvijo, če to ni mogoče, pa je treba uporabiti energijsko učinkovita svetila in pripadajoče elemente ter ustrezno regulacijo. Pri tem je treba upoštevati tudi velikosti prostora in število njegovih uporabnikov.

 

15. člen

(vhodni podatki)

(1) Podnebni podatki so dostopni na spletni aplikaciji pregledovalnika podnebnih podlag na spletni strani: http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm. Uporabijo se lahko tudi konkretno ugotovljene podnebne podlage, ki jih investitorju oziroma projektantu posreduje organ, pristojen za zbiranje in obdelovanje podatkov o podnebju.

(2) Pri izračunih, kjer so potrebni snovni podatki (vključno s toplotno prevodnostjo) o uporabljenih materialih, se uporabijo podatki o gradbenih proizvodih iz listine o skladnosti za posamezen proizvod v skladu s predpisi, ki urejajo dajanje gradbenih proizvodov v promet. Če teh podatkov ni, se za običajne gradbene proizvode uporabijo podatki iz 10. točke  tehnične smernice.

 

16. člen

(obnovljivi viri energije)

(1) Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če je poleg zahtev iz 7. člena tega pravilnika najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi.

(2) Energijska učinkovitost stavbe je dosežena tudi, če je delež končne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo tople vode pridobljen na enega od naslednjih načinov:

-        najmanj 25 odstotkov iz sončnega obsevanja,

-        najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase,

-        najmanj 50 odstotkov iz trdne biomase,

-        najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije,

-        najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja,

-        najmanj 50 odstotkov iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom,

-        je stavba najmanj 50 odstotkov oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja.

(3) Šteje se, da je energijska učinkovitost stavbe dosežena, če je dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine oziroma površino stavbe za najmanj 30 odstotkov nižja od mejne vrednosti iz 7. člena tega pravilnika.

(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se za enostanovanjske stavbe šteje, da je energijska učinkovitost dosežena, če je vgrajenih najmanj 6 m2 (svetle površine) sprejemnikov sončne energije z letnim donosom najmanj 500 kWh/(m2a).

 

17. člen

(elaborat)

(1) Doseganje učinkovite rabe energije v stavbah oziroma izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika se dokazuje v elaboratu gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah (v nadaljnjem besedilu: elaborat URE).

(2) Elaborat URE mora vsebovati najmanj:

        vhodne podatke,

        navedbo uporabljenih metod in uporabo privzetih vrednosti,

        izračune, iz katerih mora biti razvidno, da projektirane gradbene konstrukcije in stavba kot celota izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika,

        vmesne rezultate za elemente učinkovite rabe energije iz 9. do 14. ter 16. člena tega pravilnika,

        potrebno letno primarno energijo za delovanje sistemov v stavbi,

        izpuste CO2, ki nastanejo pri delovanju sistemov v stavbi, in

        kazalnike letne rabe primarne energije in kazalnike izpustov CO2.

(3) Rezultati iz prejšnjega odstavka se prikažejo tabelarično v skladu s tabelami 4 do 9 standarda SIST EN 15 603, pri čemer se vse vrednosti za energijo prikazujejo v kWh.

 

 

 

18. člen

(izpusti CO2 in kazalniki)

(1) Izpusti CO2, ki nastanejo pri delovanju sistemov v stavbi, se določijo na podlagi podatkov za specifične izpuste CO2 za posamezne vire energije, tako da se letna potrebna primarna energija za delovanje sistemov, izračunana za posamezen vir energije, pomnoži s pripadajočim podatkom za specifične izpuste CO2, ki je določen v 11. točki tehnične smernice, v dodatku 1, in se vrednosti seštejejo.

(2) Kazalniki letne rabe primarne energije za delovanje sistemov se določijo v obliki letne rabe primarne energije, letne rabe primarne energije na enoto uporabne površine stavbe, ter letne rabe primarne energije na enoto kondicionirane prostornine stavbe.

(3) Kazalniki izpustov CO2 zaradi delovanja sistemov v stavbi se izrazijo v obliki letnih izpustov CO2 (v kg), letnih izpustov CO2 na enoto uporabne površine stavbe, ter letnih izpustov CO2 na enoto kondicionirane prostornine stavbe.

 

19. člen

(izkaz energijskih lastnosti stavbe)

(1) Povzetki izračunov iz elaborata URE morajo biti navedeni na obrazcu »Izkaz energijskih lastnosti stavbe«, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika.

(2) Po zaključku gradnje je treba na podlagi izvedene gradnje energijske lastnosti stavbe ponovno določiti in izpolniti obrazec iz prejšnjega odstavka ter označiti, da gre za izvedeno stanje. Izkaz energijskih lastnosti stavbe, ki je obvezen sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta, mora dokazovati, da so izpolnjene zahteve iz 7. in 16. člena tega pravilnika.

 

20. člen

(izdelava projektne dokumentacije)

Do 31. decembra 2010 se lahko vlogam za izdajo gradbenega dovoljenja prilagajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelani po dosedanjih predpisih, od 1. januarja 2011 pa se sme zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti samo projekt, izdelan v skladu s tem pravilnikom.

 

21. člen

(mejne vrednosti učinkovite rabe energije v prehodnem obdobju)

Ne glede na 7. člen tega pravilnika se do 31. decembra 2014 vlogam za izdajo gradbenega dovoljenja prilagajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katere se šteje, da je energijska učinkovitost stavbe dosežena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.    koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub H'T (W/m2K) ne presega:

;

2.    dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje QNH stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine Au oziroma prostornine Ve stavbe, ne presega:

        za stanovanjske stavbe: QNH/Au ≤ 56 + 60 f0 – 4,5 TL (kWh/m2a),

        za nestanovanjske stavbe: QNH/Ve ≤ 0,32 (56 + 60 f0 – 4,5 TL) (kWh/m3a),

        za javne stavbe: QNH/Ve ≤ 0,29 (56 + 60 f0 – 4,5 TL ) (kWh/m3a);

3.    dovoljen letni potreben hlad za hlajenje QNC stavbe, preračunan na enoto hlajene površine stavbe Au, ne presega:

        za stanovanjske stavbe: QNC/Au ≤ 70 kWh/(m2a);

4.    letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi Qp, preračunana na enoto ogrevane površine stavbe Au, ne presega:

        za stanovanjske stavbe: Qp/Au = 275 +1,1 (60 f0 – 4,4 Tl) kWh/(m2a);

5.    ne sme biti presežena nobena od mejnih vrednosti, določenih v tabeli 1 točke 3.1.1 tehnične smernice.

 

22. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 42/02, 110/02 – ZGO-1, 29/04 in 93/08) in Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08 in 47/09), uporabljata pa se do 31. decembra 2010 pri izdelavi projektne dokumentacije iz 20. člena tega pravilnika.

 

23. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati 1. julija 2010.

 

Št. 0071-101/2009

Ljubljana, dne 22. junija 2010

EVA 2010-2511-0021